Ženitna pogodba po 80 letih

Če ste v (zunaj)zakonski zvezi, potem avto, ki ga vozite, hiša v kateri bivate in postelja v kateri spite najverjetneje niso vaši. Vse to premoženje je v »skupni lasti«, skupaj z vašim partnerjem. Zakon namreč določa, da je vse kar sta zakonca z delom pridobila v času zakonske zveze skupno premoženje. Sedaj, prvič po osemdesetih letih pa je ta premoženjski režim med zakoncema dovoljeno s pogodbo urediti drugače.

Skupna last je precej okoren institut, saj pomeni, da se ne ve, kakšen delež ima kdo izmed partnerjev, ne ve se in ni važno koliko je zanj prispeval, razpolaga (proda, zastavi) pa se lahko s tem premoženjem samo skupaj. Pogosto je pravno stanje (npr. hiša v skupni lasti je vpisana v korist samo enega zakonca) bistveno drugačno od zemljiškoknjižnega, kar pripelje do sodnih postopkov že pri zastavitvi ali prodaji teh nepremičnin.

Razveze so praviloma čustveno izredno obremenjujoče za partnerja. Pogosto so zato povezane s sodnimi postopki, kjer si partnerja skušata pridobiti čim večji delež skupnega premoženja in se pri tem izčrpavata premoženjsko, časovno in čustveno.

Od 14.4.2019 je v Sloveniji ponovno mogoče skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema. To pogodbo lahko partnerji sklenejo pred sklenitvijo zveze ali pa tudi med njenim trajanjem. Pogodba lahko poljubno uredi režim premoženja med partnerjema. Tipični režimi takšnih pogodb pa so na primer

• režim ločenega premoženja, za katerega je tipično, da premoženje, ki ga ima partner na začetku in ki ga pridobi tekom trajanja zveze, še naprej ostane njegovo lastno premoženje,
• režim skupnosti povečanje premoženja, ki je v času trajanja zveze enak kot režim ločenega premoženja, pri prenehanju zveze pa se ugotovi neto vrednost povečanja vsakega partnerja in je nato vsak od partnerjev upravičen do ene polovice povečanja drugega zakonca.

Grd razvezni postopek je za udeležence čustveno in premoženjsko pogosto hujši od sorazmerno resnega kazenskega postopka. Sklenitev poročne pogodbe se zdi vsekakor smiselna, saj se s tem bistveno zmanjšuje verjetnost sporov v času morebitnega prenehanja zveze.