Pojasnila delodajalcem o uveljavljanju pravic iz Covid-19 zakona
Sprejet je bil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). V nadaljevanju je nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja delodajalcevin naša analiza določil zakona.
1. Upravičeni delodajalec
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 50 % rasti-oboje glede na lansko leto. Čese bo pokazalo, dapogoja ne boste dosegli oboddaji bilanc za leto 2020, bimorali prejeto pomoč vrniti(22. člen).Pogojza pridobitev pomoči je torej ocena delodajalca o stanju postavk v bilancah,ki še sploh nista oddani. Zakonski pogoj je torej subjektivna ocena prihodnjihin negotovih dogodkov. Dobesedno je ta pogoj mogoče razumeti celo tako, da jepogoj izpolnjen žeizključno zocenodelodajalcain ni nujno,da do teh gibanj v bilanci dejansko tudi pride, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca.
Poleg tega (25. člen) bo do pomoči upravičen tudi delodajalec, ki bo izjavil, da delavci dela ne opravljajo zaradi varstvaotrok,ker so zaprti vrtciin šole, nemožnostiprihoda na delo zaradi prevoza ali zaradi zaprtja mej. Ta pogoj torej ni odvisen od stanja bilanc in za njegovo izpolnitev ni pomembno,alije bilo poslovanje delodajalca prizadeto z epidemijo ali paje nemara svoje poslovanje ravno zaradi tega celo izboljšal.
Najverjetnejši razlog za morebitno zavrnitev vloge se zdi zahteva, da ima delodajalec na dan oddaje vloge za uveljavljanje pravic plačane vse zapadle davčne obveznosti in oddane obračune davčnih odtegljajev (29. člen). Gre za relativno pogost razlog za zavrnitev državnih pomoči ali ponudbe v postopku javnega naročanja, ki praviloma nastane zaradi pomanjkljive skrbnosti. Predlagamo, da na dan oddaje vlog pregledate in si natisnete svojo kartico davčnih obveznosti na spletni aplikaciji e-davki. Ta pogoj se sicer nanaša samo na pravico do povrnitve izplačanih nadomestil plače, ne pa tudi na plačilo prispevkov za socialno zavarovanje.
2. Časovna omejitev
Pravice iz zakona se lahko uveljavljajo za čas od 13.marca 2020 do 31.maja 2020. Čeepidemija ne bo preklicana do 15. maja 2020, se bodo roki izteka ukrepovpodaljšali za 30 dni. V tem primeru bodo torej plačein prispevki povrnjenitudi za mesec junij.
3. Višina povračila
Delavec je za čas čakanja upravičen do plačila 80 odstotkov zadnjih treh povprečnih plač, ki jih je prejel. Po našem razumevanju mora delodajalec ob plačilu plače plačati akontacijo dohodnine (ki pa jo bo nato dobil nazaj).Delodajalecbo dobilto izplačilopovrnjeno, vendar samo do višine povprečne plačev Republiki Sloveniji v letu 2019. Vsa nadomestila plač, ki bodo presegla 1.133,50 EUR neto1 oziroma 1.737,84 bruto bodo torej ostala v breme delodajalcev.Delodajalci so za delavce na čakanju oproščeni plačila prispevkov za socialna zavarovanja, vendar ravno tako samo do višine povprečne plače za leto 2019.
4. Postopek uveljavljanja
Vlogo boste oddalielektronsko pri Zavodu za zaposlovanje, insicer v roku osmih dni od napotitve delavca na čakanje.Za mesec marec pa v osmih dneh od uveljavitve zakona. Predvidevamo lahko, da bo zakon objavljen v uradnem listu dne 10. 4.in bo začel veljati naslednji dan,11.4. Rok za uveljavitev pravice za nazaj (mesec marec) boob teh predpostavkahtorej 19.4.2020. Za uveljavljanje povračila za celotno obdobje bo zadostovala ena vloga in ne bo treba vlagati vloge zavsak mesec posebej. Zakon predvideva, da bo treba hkrati z oddajo vloge za delavce na čakanju predložiti:
- Dokazilo o napotitvi na čakanje. Delavce je treba napotiti na čakanje pisno in v napotitvi določiti čas čakanja na delo, možnosti in način poziva,da sevrne na delo, in višino nadomestila plače ter jim to napotitev vročiti.
- Izjavo iz 21. člena zakona,za katere pravilnost kazenskoin materialno odgovarja delodajalec. Ta pogoj je precej nejasen. Določilo 21. člena namreč ne predvideva nobene izjave delodajalca, temveč splošno ureja predmet urejanja zakona. Sklepam, da gre za pomoto v besedilu zakona. Verjetno so želeli vnesti izjavo iz 22. člena (ocena, da je promet padel za20%…)
Za delavce, ki ne morejo priti zaradi višje sile:
- Dokazila delavcev o odsotnosti zaradi višje sile (zaprti vrtci itd.)
- Izjavo iz 21. člena zakona,za katere pravilnost kazenskoin materialno odgovarja.Enako kot v prejšnji točki gre po naši oceni za pomoto. Pravilno sklicevanje bi bilo na izjavo iz 25. člena (da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile).
Pomanjkljivostiz napačnim sklicevanjem bodo verjetno odpravili s popravkom zakona. Zavod za zaposlovanjenaj bi o vlogi odločil v osmih dneh po prejemu, izplačano nadomestilo plač pa naj bi delodajalci prejeli do 10. v naslednjem mesecu.
5. Delavci, ki delajo
Delodajalec je oproščen plačila prispevkov za delavce, ki delajo,za meseca april in maj. Mora pa tem delavcemizplačati dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Latest Posts
Časnik Delo o vračanju denarja za nezakonite globe
Nekoliko širši pogled na problematiko, v članku sodeluje tudi odvetnik Andrej Krašek. Povezava.
Vrnite nam denar!
Ljudje se precej množično obračajo na nas z vprašanji, kako priti do povračila denarja za že plačane globe.
Generalna prevencija
Vlada seveda lahko sprejema ukrepe, povezane z omejevanjem gibanja, nima pa nobene pravne podlage za izrekanje kazni.