
O interventnih zakonih ZIUPPP in antikorona
Zaenkrat sta na tem področju aktualna dva zakona.
Prvi (ZIUPPP) določa ožje pravicein več omejevalnih pogojevin se bodo pravice uveljavljale do konca septembra. Drugi (antikorona zakon) se šele sprejema, določa pa širše pravice, precej manj pogojevin se bodo pravice uveljavljale do konca maja.
Prvi zakon (ZIUPPP)
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je začel veljati predvčerajšnjim 29.3.2020. Nastajal je v času, koso bile ocene posledic krize še bolj optimistične in je predvideval temu primernemanj ugodne ukrepe.
Tako je predvidel nadomestitev 40% plače delavcev na čakanju (ki prejmejo 80% njihove siceršnje plače, torej32 % plače) pod različnimi pogoji, predvsem da je zaradi epidemije najmanj 30% delavcev na čakanju, da ti nimajo neizkoriščenih nadur in določil še obveznost, da 6 mesecev ohranjate njihovo delo. Na podlagi vloge je treba z Zavodom za zaposlovanje skleniti posebno pogodbo.
Zakon sicer daje možnost, da uveljavite praviceza delavce, ki ste jih na čakanje napotili pred 29.3.2020vendar pa se tudi v tem primeru delno nadomestilo izplača samo za čas po uveljavitvi zakona torej kar setiče marca za 29., 30.in 31. marec.Za čas od 13.3.dalje, ko je bila razglašena epidemija torej nadomestila ne bo mogoče zahtevati nazaj, bo pa te pravice mogoče uveljavljati do vključno septembra.
Drugi (antikorona) zakon
Ta zakon je zaenkrat šele v postopku sprejemanja v Državnem zboru. Začel bo veljati čez kakšna dva tednain verjetno ga bodo vmes še kaj spremenili.
Določa več bistveno ugodnejših ukrepov, predvsem bodržava vrnila delodajalcem celotno nadomestilo plače (torej vseh 80 odstotkov njihove siceršnje plače) za delavce na čakanju in sicer od 1.4.do 31.5. in bo neposredno plačevala prispevke za te delavcein sicer od 13.3. do 31.5. Nadomestilo za čakanje ostaja enako torej 80% plače. Upoštevajte še omejitev, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne in ne višje od povprečne plače.
Ta ukrep bo trajal do konca maja. Ne predvideva kvote 30% delavcev in ne zahteva, da se ima delavce v službi kasneje še šest mesecev in drugo.
Povzetek
Časovno sosledje zahtevkov bi bilo naslednje:
- Po ZIUPPPbi za marec lahko zahtevali vrnitev nadomestila plače (40 od 80 odstotkov) samo za tri dni v marcu, pri tem pa bi morali izpolnjevati pogoje iz zakona.
- Po megazakonu boste lahko za čas od 13.3. do 31.5. zahtevali, da vam država plača prispevke za delavce.
- Po megazakonu boste lahko za čas od 1.4.do 31.5. zahtevali povrnitevcelotnihizplačanih nadomestil plače delavcem.
- Za mesece junij, julij, avgust in september boste po ZIUPPPlahko zahtevali vrnitev nadomestila plače (40 odstotkov od 80 odstotkov), pri tem pa morali izpolnjevati pogoje iz zakona.
Ocenite, ali je smotrno, da se bi ukvarjali z uveljavljanjem pravic iz ZIUPPP za tri dni v marcu. Ta zakon predvideva zahteva več sorazmerno omejevalnih pogojev in kar nekaj birokratskih opravkov. S 1.4. pa bodo lahko uveljavljali pravice iz novega zakona in prejeli tudi prispevke za nazajod 13.3.
Pojavila se je interpretacija, da bomogočeza april in majzahtevati povračilo po enem in po drugem zakonu. Tako bi za izplačane plače dobili 1,4 kratveč vrnjeno od države. To po mojem gotovo ne bo »šloskozi«. Trenutno glede na besediliobeh zakonov sicer ne najdem razlogovda ne, ampak bo to gotovo prej ali slej urejeno. Zdi se jasno, da s temi zakoni delodajalci ne bi smeli ustvarjati dobička.
Vsak delodajalec pa bo moral izpolnjevati pogoje in pravočasno oddati vloge. Oba zakona določata specifične pogoje (npr.: prizadetost zaradi krize, pisna napotitev delavcevna čakanje) in postopke (npr.: ustrezna pravočasna vloga, sklenitev pogodbe z Zavodom za zaposlovanje, samo vloga in odločba)za uveljavitev, o katerih v tem mnenju ne pišem.
Latest Posts
Časnik Delo o vračanju denarja za nezakonite globe
Nekoliko širši pogled na problematiko, v članku sodeluje tudi odvetnik Andrej Krašek. Povezava.
Vrnite nam denar!
Ljudje se precej množično obračajo na nas z vprašanji, kako priti do povračila denarja za že plačane globe.
Generalna prevencija
Vlada seveda lahko sprejema ukrepe, povezane z omejevanjem gibanja, nima pa nobene pravne podlage za izrekanje kazni.